PRIDE

nedelja, 22. december 2013

DEPRESIJA 101 (DEPRESSION 101)

Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, za njo boleha kar okoli 350 milijonov ljudi po vsem svetu. Po pogostosti jo premagajo le motnje prilagajanja ter s stresom povezane motnje, kar pomeni da je depresija velikanski problem v današnji družbi, saj je malodane vsakdo preživel številne depresivne epizode. Večina ljudi seveda le blage -  pojavijo se kot enkratne epizode, ki po ustreznem zdravljenju izzvenijo, lahko pa preidejo v kronično motnjo, ki se ponavlja.

Depresija je stanje stalne žalosti, odpora do aktivnosti ter aktivnega sodelovanja v družbi, ker vpliva na človekovo vedenje, občutke, mišljenje in zdravstveno stanje.
Bolezen spremljajo številni simptomi ali dodatni občutki, ki pridejo s njo, kot so pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost.
Ker veliko ljudi depresije ne razume in sprejema, ta ostane neprepoznana v kar 50% primerov, in v kar večini primerov se pojavi pri ženskah, pri njih je namreč kar 2x pogostejša.



   Do you know the story behind this picture? If you want to know feel free to ask me. 



Dejavniki:

Pri nastanku depresije sodeluje več dejavnikov, ki se med seboj prepletajo. Dejavniki so biološkega, psihološkega in eksogenetskega izvora.

Biološki dejavniki: 

a) dednost - depresija se pogosteje pojavi pri človeku, ki ima v sorodstvu depresivnega bolnika. Pri depresivnih bolnikih zboli 10-30% sorodnikov v prvem kolenu.
b) prenašalci živčnih impulzov - depresivne motnje, naj bi bile posledica pomanjkanja prenašalcev živčnih impulzov na enem ali več mestih v možganih.
c) endokrinološke motnje: depresije so pogostejše pri npr: Cushingovi bolezni, bolezni obščitničnih žlez.

Psihološki dejavniki:
Tukaj igrajo tukaj pomembno vlogo zgodnje otrokove izkušnje čustvenega prikrajšanja,  pridobljene v odnosu z materjo. Čustveno prikrajšanje pomeni pomanjkanje čustvene sprejetosti, pohval, spodbud, nestabilni in nepredvidljivi čustveni odnosi ali pa tudi čustvena nedostopnost staršev, zaradi česar ima otrok težave pri razvijanju občutka lastne vrednosti. Posledica je pomanjkanje samospoštovanja, nagnjenost k samorazvrednotenju, negativna samopodoba in negativno mnenje o svetu.

Eksogenetski dejavniki:
So snovi, zunanjega izvora, ki jih vnašamo v svoje telo, te snovi so večinoma razna zdravila, tudi taka, ki so namenjena zdravljenju drugih bolezni: antihipertenzivi, antipsihotiki, antihistaminiki, analgetiki, hormoni (kortikosteroidi).

Če so našteti dejavniki prisotni, to še ne pomeni, da se bo bolezen  pojavila, obstaja pa predisponiranost zanjo in se bo ob določenih sprožilnih dejavnikih lahko izrazila.

Razdelitev:

Depresijo uvrščamo med razpoloženjske motnje. Razvrstitev depresije, pri čemer pa je v sklopu le-teh odvisna od njene vloge pri maničnih razpoloženjskih motnjah in od pogostnosti pojavljanja.
Depresivna motnja je tako uvrščena v naslednje kategorije razpoloženjskih motenj:

Biopolarna efektivna motnja:
Tu se pojavlja na štiri različne načine:
a) trenutno blago ali zmerno depresivno epizodo
b) s hudo depresivno epizodo brez psihotičnih simptomov
c) s hudo depresivno epizodo s psihotičnimi simptomi
d) z istočasnim oziroma izmenjajočim se pojavljanjem depresivne in manične epizode

Depresivna epizoda:

Takrat, kadar se depresivnost pojavi prvič, simptomi in znaki pa trajajo najmanj 2 tedna. Epizoda je lahko blaga, zmerna ali huda.
Pri blagi epizodi so simptomi in znaki depresivnosti sicer moteči in neprijetni za pacienta, ne ovirajo pa njegovih vsakodnevnih dejavnosti.
Zmerna epizoda pomeni velike težave pacienta pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti in dela.
Huda epizoda pomeni, da je depresivna slika  tako huda, da poleg nezmožnosti opravljanja dela, pacienta obremenjujejo občutki lastne ničvrednosti, ima pa tudi samomorilne misli.

Ponavljajoča se depresivna epizoda:
Motnja lahko traja tudi po več mesecev, vmesna izboljšanja pa so različno dolga.

Trajne razpoloženjske motnje:
Prisotne so v poteku vsega pacientovega življenja.

Ciklotimija:
Razpoloženje pri tej motnji niha od blage depresivnosti do stanja rahle privzdignjenosti.

Distimija:

Distimija je kronična razpoloženjska motnja, ki se kaže s prevladujočim slabim razpoloženjem, slabo voljo, pritoževanjem nad življenjem in nezadovoljstva. Vmes so mogoča tudi obdobja dokaj dobrega razpoloženja, ki pa hitro minejo. V to kategorijo uvrščamo tudi: depresivne nevroze, depresivne osebnostne motnje, nevrotske depresije in anksiozno depresivna stanja.



Čeprav večina depresivnih ljudi ni nagnjena k samomoru, pa je večina ljudi, ki naredi samomor, depresivnih. Namreč kar 10-15% bolnikov naredi samomor.


“Sometimes depression means ignoring every phone call for an entire month, because yes, they have the right number, but you’re not the person they’re looking for. Not anymore”.
xx

(for all non-slovenian readers: an english translation will come in the next couple of days)

Ni komentarjev:

Objavite komentar